Gustav Tönnies – graditelj Ljubljane, ki je v Šiški pustil pečat

Šiškarji smo izredno ponosni na svojo okolico, pa vemo, kateri graditelj je še posebej vplival na podobo našega okoliša? To je bil Šved Gustav Johan Ludvik Tönnies, ki je prišel v Ljubljano kot tesarski vajenec in sprva postavil ostrešje na ogromni stavbi ljubljanskega Kolizeja. Leta 1849 se je poročil z domačinko Amalijo Malovrh in si tu ustvaril družino. Po njem je poimenovan tudi park ob Koseškem bajerju, njegovi sinovi pa so nadaljevali poslanstvo in še naprej delovali na območju Ljubljane, Trsta, Zagreba in Sarajeva.

Kakšne sledi je torej Gustav Tönnies pustil skupaj s potomci v Šiški?

Večkrat pozabljen, a izredno pomemben

Gustav Tönnies |FOTO: Wikipedia

Čeprav je industrialec Gustav Tönnies v slovenski zgodovini večkrat pozabljen, je med letoma 1845 in 1919 soustvarjal pomembne objekte po celotni Ljubljani in tudi širše po Sloveniji ter tako s svojim delom pustil velik pečat ravno v Šiški. Ni se osredotočil le na tesarstvo, ampak je izkoristil ugodne gospodarske razmere ter razširil svoje podjetje. Med drugim je sodeloval tudi pri gradnji Koslerjeve pivovarne (današnje pivovarne Union) leta 1866 in kreditiral gradnjo Jakopičevega paviljona v Tivoliju.

Po Evropi zaslovel z napredno opekarno

Izredno pomemben projekt v Kosezah je bila ustanovitev opekarne, ki jo je načrtoval na močvirnatem terenu na severozahodni strani Rožnika, kar je Gustavu tudi uspelo. Leta 1883 jo je opremil s prvo krožno pečjo na Kranjskem ter tako začel s proizvodnjo opek, ki so nastajale iz koseške gline in bile zato izredno cenjene tudi širše na območju celotne Evrope. Tönniesova opekarna je kasneje prešla v roke Kranjske stavbne družbe in je bila po drugi svetovni vojni nacionalizirana.

Vila Tönnies še danes ostaja edini ohranjeni objekt opekarne. | FOTO: Šiškar

Vila Tönnies – spomin na rodbino Tönnies

Opekarno so v času Tönniesove rodbine sestavljale številne zgradbe za proizvodnjo, opremili pa so se tudi s prostori za poslovanje. Tako je sin Gustava, Rudolf Tönnies, ob glinokopu zgradili vilo, v kateri je kasneje z družino tudi živel. Sprva so bile tam sicer pisarne, restavracija in stanovanje za vodjo opekarne. Vila Tönnies, ki ima nad vhodom še vedno prvotni napis, se je ohranila do danes.

Koseški bajer stoji na mestu nekdanjega glinokopa | FOTO: Šiškar

Park Gustava Tönniesa priljubljeno sprehajališče

Leta 2017 so na kresni dan otvorili park, ki je del Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib in ga poimenovali po Tönniesu. Priljubljena zelena površina se nahaja ob ulici Draga, Večna pot, Potjo Roberta Blinca in potokom Pržanec. Do zdaj so ga vzljubili številni redni obiskovalci Koseškega bajerja, ki pridejo na priljubljeni del Šiške lovit sončne žarke.

Park Gustava Tönniesa je na sončne dni poln sprehajalcev | FOTO: Šiškar

Za zeleno oazo v Šiški se lahko zahvalimo Tönniesu

Vse bolj priljubljeno umetno jezero Koseški bajer je nastalo na mestu opuščenega glinokopa opekarne Tönnies. Gustav je tako na neki način postavil temelje Koseškemu bajerju, kot ga poznamo danes, saj je nastal po prenehanju kopanja gline na tem močvirnatem območju. Koseški bajer napaja potok Mostec, ki priteče s Šišenskega hriba, ker tudi izvira. Danes bajer velja za enega od najbolj priljubljenih sprehajalnih poti in prostor za oddih od betonske džungle vseh Ljubljančanov.

Na Koseškem bajerju so doma tudi številne živali | FOTO: Šiškar

V Koseze na ogled razstave

Popoldanski sprehod si tako po novem lahko obogatimo s potepom skozi zgodovino in spoznavanjem zapuščine Tonniesove rodbine. Po zaslugi Slovensko-švedskega društva skupaj s Turističnim društvom Koseze je namreč ob Vili Tönnies zaživela stalna razstava o graditelju Ljubljane. Da si lahko še pobliže ogledamo spominske table, se lahko tako zahvalimo članom društva, Milanki, Stojanu, Edu, Tomiju in prijatelju Branku, ki so postavili panoje ob stavbi na Dragi 37 in nam dali možnost, da si ogledamo vse stvaritve družine Tönnies. Avtor razstave je Stojan Jakopič.

Viri:

Stojan Jakopič: Gustav Tönnies in sinovi, Slovensko-švedsko društvo, 2016.

https://zgodovinanadlani.si/gustav-tonnies/

https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi713833/